PODATKOVNE ZBIRKE

Tisti, ki se je namenil (prostovoljno ali manj prostovljno) spoznati podatkovne baze in zbirke, je verjetno že dobro spoznal zgodbo o podatkih in informacijah. Zato na tem mestu ni smiselno na dolgo pojasnjevati, da so podatki v današnji družbi ena od pomembnejših dobrin. Nanje se sicer ponavadi takoj ne spomnimo, ko naštevamo najpomembnejše stvari v svojem življenju, vendar si vsakdanjik brez podatkov in informacij težko predstavljamo.


Podatki so lahko predstavljeni na različne načine: na papirnatem seznamu, kartončku in seveda v računalniku kot najpomembnejšem orodju za obdelavo podatkov. Običajno en sam podatek pove malo ali celo nič. Šele več podatkov drug poleg drugega, ustrezno predstavljenih, omogoča, da v naših glavah dobijo nek pomen. Takim podatkom, ki jim skladno s svojo kulturo, predznanjem in izkušnjami lahko pripišemo pomen, pravimo informacije.

Takšnih podatkov, iz katerih ne moremo izluščiti informacij zgolj s preprostim opazovanjem realnosti, je čedalje več. Tovrstne podatke ne moremo uporabiti v „surovi” obliki, temveč jih moramo prej obdelati in jih spremeniti v koristne informacije.

Podatki so povezani z raznimi osebami, predmeti in dogodki in le-teh srečamo v realnosti zelo veliko, npr. ko se izobražujemo, gremo v trgovino, v knjižnico, videoteko ... Ne glede na to, ali gre za šolo, trgovino ali pa knjižnico - v vseh primerih je pomemben dober pregled nad tem, kakšne lastnosti imajo in kaj se dogaja z njihovimi študenti, izdelki, knjigami. Na fakultetah morajo imeti pregled na tem, koliko in kateri študenti so vpisani v kateri letnik ali modul, katere izpite morajo opraviti ipd. Nekateri med sabo nimajo nobenih povezav spet drugi pa imajo eno ali več skupnih lastnosti. Nekateri študentje obiskujejo 1. letnik, spet drugi so vpisani v isti modul, predavatelj predava tem študentom pri enem ali več predmetih ipd.

Običajno pa je v takšnih okoliščinah prisotnih še več oseb, dogodkov in predmetov, kot smo jih v posameznih primerih navedli. Če bi želeli pri sprejemanju odločitev spremljati vse osebe, predmete in dogodke ter njihove lastnosti, ki se v realnosti pojavljajo, bi bilo podatkov enostavno preveč. Zato se osredotočimo samo na tiste predmete in dogodke ter njihove lastnosti, ki nas v določenem primeru zanimajo. Ostale, ki na naše odločitve ne vplivajo ali pa je njihov vpliv zelo majhen, pa ne upoštevamo. Izbor, ki ostane, imenujemo model realnosti.

Naloga
Preberite trditev ter označite, če je pravilna oziroma nepravilna.


Ni bistvene razlike med realnim svetom (npr. šolo) in modelom realnosti (bazo podatkov šole).

Pravilno Nepravilno