RAM

RAM je pomnilnik z naključnim dostopom, v katerega lahko pišemo in beremo. Namenjen je tekočemu delu z računalnikom, zato ga imenujemo tudi delovni pomnilnik.
Uporablja se za shranjevanje ukazov (programov) in začasnih podatkov (za trenutno obdelavo).
Podatki “izginejo” ob izklopu napajanja.


Dolžina pomnilniškega naslova določa število pomnilniških lokacij, organizacija delovnega pomnilnika (koliko pomnilniških celic je v pomnilniški lokaciji) pa skupaj z dolžino pomnilniškega naslova določa kapaciteto delovnega pomnilnika – koliko bitov lahko shranimo v njem.

Značilnosti pomnilnika sta:

  • kapaciteta (velikost), ki jo merimo v bajtih (512 MB do 1 GB) in
  • čas dostopa do podatkov, ki je velikostnega razreda nekaj nanosekund.


Procesor deluje tako, da iz delovnega pomnilnika prinaša ukaze in podatke, opravi izračune in po potrebi rezultate zapiše nazaj v pomnilnik. Naloga delovnega pomnilnika je torej skladiščenje ukazov in podatkov tekoče obdelave. Da je pretok podatkov med procesorjem in pomnilnikom čim hitrejši, mora imeti procesor neposredni dostop do vsakega bita delovnega pomnilnika.
Neposreden dostop v tem primeru pomeni, da je procesor povezan s pomnilnikom samo z vodili (elektronskimi poti) brez vsakih drugih posredniških naprav.

Čas dostopa je čas, ki je potreben, da pridemo do podatka, shranjenega v pomnilniku. Ta je pri današnjih pomnilnikih reda velikosti nanosekunde.
Čas prenosa je čas, ki je potreben za prenos podatka iz pomnilnika v procesor.

V delovnem pomnilniku hrani računalnik program, ki se trenutno izvaja, ter podatke in navodila, ki jih potrebuje za izvajanje programa. Ko delo z enim programom končamo in pričnemo uporabljati drug program, podatki novega programa v pomnilniku prekrijejo prejšnje.

Da lahko računalnik izvrši program, ki je shranjen na pomnilniškem nosilcu (npr. trdem disku ali laserski plošči), ga mora najprej prenesti v RAM. Temu prenosu pravimo nalaganje programa.

Program, ki je večji od zmogljivosti pomnilnika, se ne more v celoti naložiti v RAM, zato ga operacijski sistem funkcionalno razkosa in nato te kose s pomnilniškega nosilca nalaga v RAM v skladu s potekom programa.

Vrste RAM-a:

  • DRAM (Dynamic random access memory) je dinamični RAM, vsebino je potrebno nenehno osveževati, pa čeprav računalnik ostaja vklopljen. Osveževanje se izvaja samodejno in ne zahteva posredovanja procesorja.
  • SRAM (Static random access memory) je statični RAM. Vsebine statičnega RAM ni potrebno osveževati, dostop je hitrejši, slabost pa je visoka cena, zato se SRAM uporablja samo za posebne namene.


Pomnilnik (RAM) je v obliki modulov, ki jih vstavimo v za to pripravljena podnožja (konektorje) na matični plošči. Moduli se med seboj razlikujejo tako po kapaciteti kot tudi po izvedbi. Tako lahko izbiramo med moduli s (4, 8, 16) 32, 64, 128, 256 MB in do 1 GB pomnilnika. To so kapacitete posameznih modulov, na matični plošči pa je podnožij več, kar pomeni, da lahko računalnik opremimo z več pomnilniškimi moduli.

Vprašanja pravilno - nepravilno


Delovni pomnilnik je posebna vrsta RAM-a.

Pravilno Nepravilno

Velikost RAM-ov je danes od 32 KB naprej.

Pravilno Nepravilno

Ko računalnik ugasnemo, se izbriše vsebina RAM-a.

Pravilno Nepravilno

RAM imenujemo tudi bralno pisalni pomnilnik, saj vanj lahko pišemo in beremo.

Pravilno Nepravilno

V RAM-u so podatki trajno zapisani.

Pravilno Nepravilno