Preoblikovanje

Preoblikovanje pomeni spreminjanje dimenzij in oblike vhodnega materiala ob pomoči orodja in stroja z delovanjem preoblikovalne energije. Material se pri postopku deformira, dobi drugačno obliko, dimenzije in lastnosti. Mehanske lastnosti se praviloma izboljšajo, izgube materiala pa so neznatne ali pa jih pri določenih postopkih sploh ni.

Poznamo masivno preoblikovanje (gnetenje, kovanje) in preoblikovanje pločevine. Pri masivnem preoblikovanju se obdelovanec deformira v vseh treh smereh, pri preoblikovanju pločevine pa se ena dimenzija spreminja samo neznatno v primerjavi z ostalima dvema.

 

Preoblikovanje, pa naj si bo to toplo ali hladno, vedno spremeni strukturo materiala. Ker so nekatere tehnološke lastnosti materiala (razteznost, udarna žilavost, dinamična upogibna trdnost) v smeri vlaken bistveno boljše, kot v prečni smeri, lahko material boljše izkoristimo. Izdelek manjših dimenzij in manjše teže prenaša večje obremenitve, zato je lahko cenejši, lažji, varčnejši, varnejši in glede na naštete prednosti tudi okolju prijaznejši.

 

Trdimo lahko, da je material pri plastično preoblikovanih delih najracionalnejše izkoriščen, dele pa najdemo povsod tam, kjer je potrebna največja trdnost in zanesljivost ob najnižji ceni. Hkrati s preoblikovalnimi postopki lahko izdelamo oblike, ki se z drugimi postopki ne dajo ekonomično izdelati, ali pa jih drugače sploh ni mogoče izdelati.


 

 

Poleg prihrankov materiala je pogosto možno doseči tudi znatno znižanje stroškov izdelave, kajti preoblikovalni postopki v splošnem potekajo zelo hitro. Sama dokončna dodelava s postopki odrezavanja je zaradi optimalne oblike odkovka hitra, enostavnejša in cenejša.

Preoblikovalna tehnologija je čedalje pomembnejša, predvsem v serijski proizvodnji, ko visoka cena samega preoblikovalnega orodja in strojev zaradi velikosti serije nima na končno ceno tako odločilnega vpliva.